noge v keramiki praznih
vaz
kje je korak
pepel je
v naslednji stopinji
dela se spontano da
dojenčki še manj razumejo
brzenje v šepavo
finaliteto kriplji se gnetejo
na ciljni črti
mogoče ne razumemo samo
ljubimo ničesar ne razumemo
goltamo stoje na
trepalnicah šminkamo nohte
lišpamo mednožja objemamo
praznino med pazduhami in
srebamo romantiko iz
zadahov po toplem vinu
mogoče ne ljubimo samo
razumemo a ničesar ne ljubimo
na skuterjih lasje lovijo
veter v avtomobilih je klima
svobode konfuzna slajša pa od
belih jogijev v celici tam je sicer
vse možno tudi tisto kar se ne
dogaja razcepljena osebnost je
zabavna samo pred disacoacijo
ljubezen je nekje vmes
ker ljubimo pred razumom in
ne razumemo zakaj ljubimo
še manj belo gimnastiko
luči ki požira težo črnine
sprejmemo to
kot luciferja
ki zmehča sunke lukenj
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: naprimerjanez
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!