Nikdar ne bi

se izgubil,

ne zašel na slepo pot,

pot brez izhoda,

pot ki jemlje,

kar razen muk nič ne daje,

tista,ki noče delitve z drugimi,

oznake za obračanje volana,

a saj kadar se hodi

na opori lastnih nog,

kje so te označbe,

ta kažipot prave poti,

da pokaže smer,

ki pelje,

ne samo zapelje.

Je morda čar slepote v tem,

da nekaj te kdaj pa kdaj mora

speljati, nekaj ti čas mora dati,

da se nato znova uloviš.

Saj se,

ko se,

potem se odpre

najbolj prava,

srečna pot.

Noč se poslavlja,

morda bo današnja

še boljša

od včerajšnje poti.

Dajva nahrbtnik

novega dneva

na ramo,

stopiva skupaj midva

z dnevom v pot.

Pot, ki pelje.

hope

IŽ-lev