Preteklost ni le zakopana kost,
ne pasja, še celo ne domobranska,
a zveza z njo je vendarle organska;
čeprav to, čemur pravimo modrost,
je treba ekshumirati – skrivnost,
vendàr nikakor ne samo krščanska,
še drugi so, ki pravijo: možganska
askeza ali tozadevni post!
Preteklost in sedanjost. Simbioza
prostora in časa, čudna osmoza
tvari in duha. Rečeno je: most
med zdaj in prej, prepir in sklad prvin,
zato vprašanje v »večni« opomin –
le kdo je tu gostitelj, kdo je gost?!
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Spelecius
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!