zbudim se sredi meditacije,

sredi globin,

izklopila sem vse »transportne« kanale,

šla sem do gospodarja,

ki z duhovno resnico se ukvarja,

v globinah,

na dnu brezna,

pod nevidnim, nenavzočim, nepoznanim in ob meni,

ki nisem dobrodošla,

čeprav sem »došla«,

kot bitje v popolnem mirovanju,

pravilno – strpno,

s slehernim usmiljenjem doseči norost,

smisel,

in severni »kanal«,

poenostavljeno in pripravljeno na postopek ustoličevanja kvalitet,

razuma,

malarije,

kapljic (?),

mrvic (?),

vislic (?),

zabave (?),

verzije (?)

institucijske (op.p.) lirike,

brezbožni pogledi lukrecijanke,

neznanih predmetov, kosilnic in neslišnega ječanja,

semaforiziranih »obupanih« profilov sredi umazanih evropskih mest,

posnemanje »komand«,

pokora pred »plastiko«,

spoštovanje »sintetičnih« ovčic, butaric in kapljic,

a le ena kaplja vode pove resnico,

skrito na dnu prazne »flaše«,

vsiljene, zapeljane, žrtvovane in razkosane,

(????????),

ostal bo le še »kapljični« tujek v kapljici vode, krvi, individuuma,

vesolja,

veselja,

simbolov, ki združujejo položaje, ležanje, klečanje,

ječanje pred »komando«,

pred nasprotnim umetni*******kom,

učenjaki,

uradniki,

uradne ure (08:00 – 16:00),

žargonske parafraze,

prepletena zmeda,

nepotrebne »komande«,

klečanje in ječanje,

univerzalno, permanentno in propagandno,

na koncu pa le.......... kapljica krvi, dišeča palčka in božanska dresura skrivnosti, ki jih več ni,

@UPRAVNIKI_MNOŽICE (razmišljam)

Suzana Kovačič