Odšel sem preko krčevine jutra,
da bi me nasitilo morje,
in zraven njega še razigrani pobliski zemlje.
Tam sem ostal resnično dolgo.
A od tega je minilo
že precej časa.
Zato sedaj v pest lovim nabirek vrele trave.
Ter drobnikave kitke rose.
Kot bi hotel komu postati vsaj kaplja,
komaj zaznavna sraga,
ali pa morebiti le vzplamenel vonj z začetka poletja.
Subtilna pesem o previdnem približevanju z lepimi podobami in primerami, čestitke,
Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: albin
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!