Metulj sem,
kratkih zamahov,
ko te ni
in dolgih,
ko me primeš
in držiš
na svojih plečih,
ki so moje nebo.
Včasih se skrijem
med tvoja rebra,
da me zvrtinčiš
s svojimi sapami,
toplimi,
ki se dvigujejo
in hladnimi,
ki se spuščajo.
Čakam,
vse dokler ne zamahnem,
spet z govorico tvojega telesa.
Prekrasno Saša. Nježno, baš onako kako bi trebalo da bude. Završetak mi se pogotovo dopada. Pozdrav frende i živio.
Poslano:
04. 07. 2018 ob 09:09
Spremenjeno:
04. 07. 2018 ob 09:09
Hvala ti Leane od srca. Raduje me što ti se tako sviđa, znači mi puno.
Pozdrav frende:)
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: salke
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!