veter je zatulil
kot bi ga kdo brcnil v piščal
potem je velikan izjokal
prav vsako dolgo zatajevano solzo
kapjale so
in se objemale
kot potočki voska lene sveče
ki mi tečejo po hrbtu
ampak v pesem se pa ne bodo stekle
te neurne vode
ti viskozni sotočki
te izmišljene podobe
vsak poskus upesnitve
je predvidljivo nekonsistenten
kot tole ničevo pretvarjanje
da lahko zajezdim
užaljeni veter
Huda nevihtnica! Uničila je veliko plodnih prismelhov. Ampak kmalu bo zasijalo , kaj drugega kot, sonce in rime se bodo še naprej podile po belih poljanah.
Z moje strani pa grmi en lp
Lidija, simpatično Nevihtnico si nam podarila v branje; pesem s prijaznim sporočilom in izborom besed, ki bogatijo zbirko novih besed in tudi zato pritegnejo k branju pesniške duše, obsedene s pomeni besed. Mene so tokat obsedle zatajevane solze, ki so kapjale.
Lp, koni
Lidija, sviđa mi se tvoja odlična pjesma s ljubaznom porukom koju si nam darovala.
Lp! :)
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Lidija Brezavšček - kočijaž (urednica)
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!