Kdor nikdar ljubezni ni spoznal,
bo zaman vse dni to pot iskal,
ko človek boš osamljen v množici ostal,
predolgo upal in se bal,
tedaj prepozno boš spoznal,
da v trenutku je izgubljeno vse,
da sedaj končano je in ni poti
vrnitve ni, izgubljene v času so sledi
nekdaj prehojenih poti,
da nikjer nikogar ni.
Spomni se, spomni se name,
ko na nebu prva zvezda zažari,
ko občutek samote Ti spati ne pusti,
ko v tišini svet se umiri,
nekdo v meni se budi, to si Ti.



Morda enostavno pozabiš na vse,
morda niti spomniš se ne
in dovoliš, da življenje mimo gre
in sploh opaziš ne,
vse drobne stvari in tiste ljudi,
ki upajo, da svojo dlan jim daš.
Morda nekoč spoznaš,
da igro le igraš,
ki se v večnosti konča in vsak korak
svoj čar ima.

Maja Kržišnik