Pridigam steni

ozmerjam jo ker je tiho

sovražim ednino

ko bi besede rade dvojino

da odgovarjajo ali sprašujejo

ali pa samo govorijo

kot bi pisale spis

dregnem v sliko

niti pade ne na tla

da bi slišala ropot

sosed iz sosednje hiše nori

dajem mu prav

vsaj kregati se zna

in to sam s seboj

prestrašen izgleda na ulici

a njegovi glasni izpadi so grobe misli

ki si upajo zadreti na glas

zaplešem na takt popevke

in kot da sama sebi ne smem reči nič

butnem vrata skupaj

in zaspim skoraj brez diha

IŽ-lev