S konci

sem opravil

na najbolj mogoč spoštljiv način,

ki si tega že sprva niti niso zaslužili.

Brez dolga

do nikogar sem odvečen le sebi,

kadar mi večnost uhaja iz časovnega objema.

Kar primem,

tega ne držim z grobostjo nestrpneža,

le dovolim da se nahaja tam, koder ni želje do pobega.

Kar uhaja

skozi vrzeli neujemanja

so le pristani začasnosti,

ki jih vleče v neskončnost popolnosti.

Vdolbine

v mislih se zravnavajo

s predihavanjem razumskosti do abnormalnega.

Norost

je le predrugačena normalnost,

skrajen ukrep za dosego naravnega stanja,

ki je popolnoma vsakdanji.

Nedopustna teža

lahkotnosti se zrcali v odsevu ničnega,

profano in bleščeče delo neznanega avtorja

se ne umika pred ničemer.

Prostranost nepojmljivega

se ustavlja v točki pomanjkanja vesti,

razgrajene v duhu nemira tik pred razblinjenjem pomena.

Odpustek stvarstvu

je vsemožen dokler se spogleduješ s kozmičnim uvidom;

kot presenečenje navdiha, ki pretraja vedno znova prekmalu.

Dare Gozdnikar