Pozdravček,

meni prva kitica deluje kot samostojna pesem (morda jo vmesna in zadnja povzemata, razlagata?) - premisli,

lp, Ana

Hoj,

meni se, po pravici, pesem na noben način ne dopade. Sem upal, da se mi bo s časom odpor do nje kaj zmanjšal ...

Morda bo za zdaj najbolje, da jo "skrijem" za kdaj drugič.  ;)

Hvala in lp,

Luka

;) oh, ne tako strogo ... kaj pa če jo prebereš takole

Ni izhodov, le stalno prihajanje.

Mimo prostorov in ljudi,

ki niso vezani na nič,

razen na čas, ko so se zgodili. 

Okrog tebe same sence

in odmevi, ki jih ne razumeš,

in sonce, ki sije v neko novo telo.

Umiti svoje roke z vodo     /       Umij roke, da

je uničiti strah pred usodo,  /      uničiš strah pred usodo,

tudi če ne verjameš vanjo.

O, lepa!

Še vedno se mi pesem ne zdi čisto uspela, a zaenkrat jo bom res takole preoblikoval.

 Odličen predlog, hvala!

Lp,

Luka

Ja, meni se pa zdi zdaj dokončana: pesem o urojenosti v svet, ki ga sproti odkrivaš in komaj kaj razumeš, umivanje strahu pa deluje kot simbolno dejanje, s katerim (morda) pomiriš svoj notranji glas ... čestitke,

Ana

O, me veseli. Hvala.

Prijeten julij,

Luka