V ogledalu namesto svoje zrcalne slike
vidim svoj pravi obraz,
skrit pred očmi množice.
Le jaz vem, koliko sem zlobna in dobra,
čutim trenutke, kako se me dotaknejo;
vem, koliko lahko ljubim in odpuščam,
vem, kdaj se smejem najglasneje.
Vidim tudi svoje skrivnosti,
ki ždijo v duši;
stvari, ki so me izoblikovale in okrepile,
naučile uživati življenje,
me ustvarile.
Nekateri vidijo le barvo ali dve...
mene pa obliva cela paleta.