Ma lepo je,

ko pod noč zabredem,

v tolmunček svoj

in tiho predem,

s sebe spiram

vse čez dan nabrano

in namakam misli,

kjer je vse zlagano,

ubežim vsej zlobi,

dnevnem stresu,

ko mi kapljice

drsijo po telesu,

ne skrbi me mrak,

ki že prihaja,

svečo sem prižgal

v meni se dogaja,

vabim vase

skrite želje,

ki z nasmeškom jih

v sebi duša melje,

tu nekje v soju sveče

najdem te ob sebi,

te objamem,

da se prehladila ne bi,

dolgo v noč

sposojena ljubezni,

upanje na ustnicah,

ki sploh ne trezni …

hmmm …

… ma res lepo je,

ko pod noč zabredem,

v tolmunček svoj

in tiho, tiho predem …

by Mikla

Mikla