Na robu sva stala.

Vabilo naju je,

da se spustiva

v prosti pad.

Tebe je mikalo

v neznano, skrivnostno,

dih jemajoče,

ko kri bi boleče zaplapolala.

Da lizala bi plamene

moči in svobode,

ki odprejo vsa vrata.

Jaz sem se bala,

da slepeča svetloba

predrla mi bo oko,

da brez diha bom ostala.

Bi rada padalo,

da počasneje bi jadrala

in varnost bi tkala.

Tebe je mikalo,

jaz sem se bala.

Ko sem se odločila,

sama na robu sem stala.

nada pecavar