V zraku lebdijo glasovi

neslišni

Oblaki jih lepijo v zgodbe o sencah

čeprav niti glasovi niti oblaki nimajo pripovedovalcev

Zato se glasovi oprimejo vetra

z njim plujejo njemu govorijo

oblaki poganjajo veter

in potem veter oblake

Tu in tam kak glas spregovori na glas

kot grom

kot šum v krošnjah

kot žvižg med žicami

Glasovi ljubijo žice

čudovite melodije znajo peti

Zanima me ali smejo biti srečni ali kdaj vriskajo

Zanima me če vedo da vemo za njih

če vedo da jih slišimo

tako molčeče

če pridejo kdaj nazaj v svoja telesa

odprejo oči

vsaj navidezno

če kdaj pomislijo kaj so zamudili

in se zato tako vratolomno podijo čez vrhove

da bi tokrat le ujeli srečo

Zdaj vedo veliko več o življenju

in se ob žice drgnejo v igri

iz užitka

Slišal sem jih peti o morju opevali so valove

govorile so globine

skoz nasmehe na površini

Slišal sem

v melodiji žvižgov

govorili so meni

naj tisti drugi pol sebe osvobodim pomislekov

naj pleše

naj se igra

Milan Novak