Koščki sebe
Mi posodiš svoj oklep
Bi rada živela sto let
Ne samo skrila bi življenje
Ne da se ga skriti
Se lahko vsaj skrijem pred njim
Takrat ne živiš
V rebra mojega oklepa
Debeloglavi črvi vrtajo luknje
Njihove kosmate oči bolijo
Vreščim
Naj počim
Naj vidijo vse
Na utripajočo rdečo gmoto polagam pijavke
Zemlja požira
Poberi vsak kos sebe
Vstani
Jutro ima dvoje vrat
hvala, filia... ah ti koščki.
lepo mi bodi
Implodirati život unutar vlastitih rebara i iscuriti kroz prava vrata u novo jutro. Izvrsno, izvrsno, izvrsno!
Oh, te izbire...
Lepo.
T.
Nikita, hvala, hvala, hvala!
Tamara, hvala za dotik.
lpb
košmar i snaga u pronalaženju...
grlim te
Ljubi
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: branka
- 10. 06. 2018 ob 09:08
- Prebrano 647 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 319.3
- Število ocen: 15