Transformacija


Vse je iluzija

še sama ne vem

kaj v resnici menim

vse na tem delovanju sveta

se zdi narobe

le zakaj bi okusila

vse te vodnjake brez vode

prazne čaše sreče

cenjenega življenja

telesa

duha

v iskanju nečesa

resničnega, kar bi

omehčalo posteljo

na kateri ležim

razvedrilo um

zbudilo mir v venah

milosti pogum

vse do vrednega srca

da raste

raste v vrtu spoznanja

da zagledam svet brez zaves

katerih ni moč videt’

ali vedet’, kje so

ker kdor seje v temi

žanje v njej

bridka žalost klije skrita

krvava kolena

očesa prekrita

stiska me za vrat

raje bi bila ubita

in ves ta kaoz v templju

me je raztrgal

 

kot raztrga gosenico

rodi se kačji pastir

ki se je izvlekel iz močvirja

da se plazi po tleh

odvrže svojo kožo

in poleti v nebo

 

sedaj vem čemu vso trpljenje

moment, ko padejo zavese

sedaj razumem

odvali se breme

ne najde se luč

brez teme

 

 

abukala

Svit

Poslano:
29. 08. 2018 ob 16:54

* uživam v tvojem pisanju,

"na oknih zavesti so sence zaves,
na oknih vesti, pa senc zaves ni.*

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

abukala
Napisal/a: abukala

Pesmi

  • 05. 06. 2018 ob 03:33
  • Prebrano 458 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 188.5
  • Število ocen: 11

Zastavica