Že kot otrok sem vedel, 
da se bo vse to zgodilo.
Že vedel, da strah diši 
po rumenih cvetovih
in razrezani drobovini.
Ne vidite, da hodijo med vami.
Ženička s solato na tržnici.
Sosed, ki nad živo mejo vihti škarje.
Učiteljica z gladkim razumom.
Fantje za šankom z vrčki
rumene (!) tekočine.
Tisti, ki bi hromega dedka
vrgli skozi okno šestega nadstropja,
ker ni stoje pozdravil. V Pianistu
je veliko dobrih idej. Ko bi le ne bilo
nadležnega zavijanja klavirja.
Tisti, ki bi šestletnici z nožem 
razširili nožnico in jo nato pofukali,
vseh dvajset, naj crkne, gamad.
Tisti, ki bi brata do nerazpoznavnosti
zmrcvarili z mučilnimi napravami in
lastnimi pestmi, da bi mu pomagali.
Borci za lepši, boljši, čistejši svet.
Med njimi hodim z zvezdo na čelu,
strah me je kot še nikoli,
saj je rumena.
Čakam na kopito, za katerim
se ne praši.
Že kot otrok sem čakal.
Že kot otrok sem vedel,
da se bo vse to zgodilo.

Aleksandra Kocmut - Kerstin