O, kako narava dene ... nje čut' šepet in nje objeme ... :-)  Alenka, všeč so mi ti tvoji verzi, vznikli v spokoju gozda in čarih mesečine. :-)

Lepo pozdravljena,

Sašo

spet slišim hehet gozdnih vil :)

rade imajo lepo poezijo <3

objem zate

Samo ti veš koliko tišine je v vijugah stez, kajne? Krasno si jo upesnila.

Lp A

Sašo, Irena, Andrejka, trojna hvala! Sem počaščena ob vaših komentarjih.

LP, mcv

Se strinjam, krasno, samo droben predlog: namesto "v hitenju", kar je precej nenavadna raba, predlagam bodisi "v naglici" bodisi:

hitim s pajčevino na obrazu (ali s pajčevino na obrazu hitim)

in pobiram

njihov mir

Takšne noči si vsak želi, Sara

Sara, hvala za predlog. Že spreminjam.

Želela sem ohraniti možnost dvojnega branja: kot

preplet korenin
spominov na starodavna
okamnela bitja
s pajčevino na obrazu

hitim in pobiram
njihov mir

ALI PA

preplet korenin
spominov na starodavna
okamnela bitja

s pajčevino na obrazu
hitim in pobiram
njihov mir

LP, mcv

Meni je všeč tako, kot je zdaj na prvi strani - se strinjaš, da podčrtam to različico ali si želela še kaj spreminjati?

Oh, Sara, le kako se ne bi strinjala? Seveda, saj nisem nameravala nič več spreminjati.

Sem bila nejasna? Vrstice morajo ostati skupaj, ravno tako sem želela (ker sicer bi bil pomen samo eden, sedaj pa sta lahko dva).

LP, mcv

Čudovita poetična pot, v kateri zunanjost prehaja v notranjost, potem v preteklost in svet spominov, dokler se pesniški subjekt ne znebi zemeljskih spon in postane "odtis luninega žarka"; prispodoba za veliko več kot le navadno pot po gozdu, ki navdušuje tudi z lepoto jezika. Lepo se ti je odtisnil lunin žarek, Sara