razširila sem prste sem jedla s kruhom in kruh je širil prste med katerimi je bilo dovolj prostora za sanje celi gozdovi borovcev in smrek so švigali mimo kot pobočja brez vprašanj niso nosila trave niso jih poganjali vsevedi na treh oblakih z grmovjem v žilah ne moreš teči predaleč je na drugem koncu besednjaka predaleč od izrekanj in dekline z vodo ki se ne preliva po rastju sem šepetala uroke kot vila je vilasto trepetala in prosojno zardevala v noč s škrati in zmaji so iskali ogenj na zakrnelem listu so bledele barve v katerih so se izgubljale vile z menoj je sonce obkrožalo jagode tako dobre tako same so se topile v rokah na zemeljskem odru kjer je dehtela stranska igralka z vejami v očeh in trnom sredi prsi so odsevale kot mesec sredi harema zvezd
gradila sem sanjske hiše in večje hiše so se vzpenjale druga čez drugo so dvigovale krila so hitela in prehitela sosedo so odrinile da se je zakotalila mimo vseh meja in žičnatih besed in mleka ki ga je prinašala kot darilo je bilo podtaknjeno in ko se je pobiralo sredi razbitin so jih jeziki modernih hiš polizali globoko do drobovja so bila na ogled vsakomur ki si je vzel mimobežno minuto in vrgel kamen na kamen so rasli gradovi so prhko pokali po kamnitih okostjih a stavbam ni bilo mar samo rasti in rasti in bodi boljša od najboljših smo se naučili vesti in vesti in biti stolpnica s plašnicami kot nezrel konj sredi polja ki ne vidi nog nisem imela brez njih sem odrasla v koščeno pasjo uto sesedlo samo vase sem začela padati in padala sem dokler se nisem našla v hiši brez sobe brez konjev brez sebe
koliko las sem vrgla v školjko sem odprla v vse se je prelilo z biseri so žvenketali z grahom izpod postelje so se nastavljale in kričale ogrni mene so zdelovali vetrovi izkopani sredi pohujšanja v resnici ni bilo golote so se prazne prikazovale iz zemlje so moleli palci in slišati je bilo hahljanje trupel ki jih ni mogel zagrebsti ponedeljek za torek za ljudi ki škropijo sprehajalce mrtve večerje so se pokopale nizko so vabile k sebi bivše zvezde so se utrnile bivši koši so se naskočili bivše mačke so se odpoljubile bivši ljudje so zamižali brez oči so brez oči so brez oči
Poslano:
04. 06. 2018 ob 07:19
Spremenjeno:
04. 06. 2018 ob 07:20
uf
a si kaj zmatrana? od tega gostobesednega, polnega sanjanja :)
<3
Nisem. Sem sanjala na obroke. :-)
Lp, Vesna.
Vesna, sanje za odlično poglavje v snemalni knjigi ... :-) Že večkrat sem poskušal imeti notes pod povštrom in svinčnik za ušesom pa se mi izmuzljiv kalejdoskop sanj vedno izgubi nekje v goščavi ...
S pozdravi,
Sašo
Sašo, sanje so vedno izmuzljive, še dobro, da imamo domišljijo. :-)
Lep pozdrav, Vesna.
Pesem, ki tudi z zapisom predstavlja sanje, ki jih lušči iz zastrtih slik, jih tudi grmadi druge na drugo (pogosto je ena beseda, ki konča (navidezni) stavek hkrati tudi prva beseda naslednjega, ki seveda menja kontekst / podobo) - prepričljivo - in z zaključkom tudi slutimo podlago izpisanim sanjam ... čestitke,
Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Vesna Šare
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!