Poglej skozi kukalo modernih smetišč
pozdravi čustva, živeča med smetmi
sprejmi sonce kot črno piko življenja
in ko bova z roko v roki stala
na vrhu zapuščenega kontejnerja
razveži oči proti svetlobi
da ti sežge mrenico
in uniči vizijo realne bede
poglej me
in se vrživa s strehe
da ujameva zadnji trenutek
ko sta najini srci še nemočni
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Miha Sever
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!