Ujamem se
cvileča se umikaš
žalost
strgana z dneva
ki me je razčetverjal
razbita v dobne kače
zlezeš med razpoke
in srepiš
čakaš
da mi prebodeš dlani
noge
se oviješ okrog čela
posrkaš ostanek v prsih
a glej
raztreščim križ
s trskami ti pripnem oči
med smejoča usta
in na tvojih izhodih
zažgem sol posušenih solz
Energično, kot je treba, Irena, pravšnje misli so se ti transformirale v besede ... Pesem, ki jo je vredno brati; tudi užiti, seveda.
Lep dan ti želim,
Sašo
Hvala za prijazne besede, dragi Sašo.
In pogrešali smo te danes zvečer na Rašici.
<3
Hvala ti, Irena, za te besede! Verjamem, da so vam pesniške dušice lepo zavalovile, a morda se vidimo kdaj drugič, s predrago sva bila zadržana ...
Lepo pozdravljena,
Sašo
ja, res je treba narediti ta drugič <3
urednica
Poslano:
04. 06. 2018 ob 13:08
Spremenjeno:
04. 06. 2018 ob 13:09
Fajn občutek imeti pogum priznati si, da imamo tudi nad žalostjo lahko premoč, stvar odločitve.
Je razpelo v zadnjem delu isto kot prej raztreščeni križ? Če ni, nam simbolika lahko uide ali pa se bo našel kašen užaljeni vernik ... ;)
Lp, lidija
o, potem pa zlomim križ ali razpelo? :D
ker vse je le prispodoba za muke in težave in nima nikakršne zveze z religijo
a glej
raztreščim križ
s trskami ti pripnem oči
med smejoča usta
in na tvojih izhodih
zažgem sol posušenih solz
HHudo :)
še enkrat hvala <3
Na vse raztreščene križe (in težave)!!! Čestitke!
LP, mcv
Hvala, draga modra <3 in cveti še naprej
objem zate
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
- 01. 06. 2018 ob 14:11
- Prebrano 846 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 391.32
- Število ocen: 17