ne zanima me tvoja ideja
o smislu vesolja
niti trdo bistvo človeka
ali nedolžnost dojenčkov ko
ob treh zjutraj vreščijo
kot spolno nepotešene sove
važna mi je
neumnost med nogama
plesen na velikem palcu
čista ritna luknja
v
katero lahko porinem jezik
sterilno stanovanje
ko pridem
iz zavoda za zaposlovanje
da pometem tla s tvojo kožo
in
na njej narediva par ožganin
ki jih zacelim s pljuvanjem
in slino
iz primitivne gobčne votline
nisi tvoj nazor
ali ideal
ali hoja po modni pisti
ali branje knjige v senci na plaži
ti si meso
grajeno za raztelešenje
bičanje grizenje sesanje trganje
porivanje
nič mi ne pomeni
tvoja beseda
če ne moleduje za kavs
zvijanje bokov udejani tisoč črk
v nekaj preprostih gibih
zato
utihni
ne filozofiraj
pogoltni
ne upiraj
se
ne veš
kje se konča
tvoja anatomaija
ko te pobožam po bedru
se smrt nasmehne
a kaj ona ve
ženska je
kot ti
mašina za misijonarski položaj
in
štepanje otrok
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: naprimerjanez
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!