Sonet št. 66
Najlepša je bila na dan,
ko je ponovno v soju sveč
prebirala že bran roman,
ker prvič ni ji bil všeč.
Kot da bi v svetlem čopu las
skril sanje črk in da pravkar
je nek ljubljanski mešetar
prodal ji nadnaraven glas
ki je mrmljal, kot da papir
dobil je usta in klavir
pisatelja pričel je pet.
Na knjigi zdaj se zbira prah
na meni neomajan strah,
da naju ne prebere spet.
Všeč ☆
Kot da bi v svetlem čopu las
skril sanje črk in da ta hip
je nek ljubljanski ego tip
prodal ji nadnaraven glas
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Peter Rangus
- 01. 06. 2018 ob 00:18
- Prebrano 477 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 120.48
- Število ocen: 8