rdečih lic sem,
ko se veter ulovi v mojo čašo,
in se razvijam v nov cvet,
vsakogar, ki me vonja,
zasujem s semeni,
a včasih,
vsakomur, ki me pohodi,
opljujem pete,
z rožički krilim,
vrtim jezik,
ki izrašča iz moje
čmrljelike brade,
še malo,
planila bom
rumena od zlitega žolča,
padla bom,
podla,
bojte se me
Oho, Andrejka, a verjamem, da si ti, vendarle, ena prav mehka pesniška narava ... Lepa pesem se ti je zapisala, ni kaj.
Lep dan ti želim,
Sašo
Lepa pesem in prav je tako, da se braniš.
Lep pozdrav, Andrejka
ha dobra, bojevita ...
prava razhudnica
... mi je vseč
lp Marija
Hvala za vaše komentarje, dragi prijatelji. Ja, včasih je treba tudi malo 'pičiti'... dobro dene, ha. ha...
brez hudobije vaša sopotnica
Andrejka
Opa, vidi vraga! ;) Super.
lp
Jagoda
Brez bojazni. Sikam in pičjim samo v pesmi.
Lepo popoldne draga, J,
A
razhudnik je lahko strupen
čeprav lepo cveti
a to nisi ti
le malo zbadaš
nas
ljudi
<3
HHa ha. To se ti le zdi! Kaj pa ce on mene jezi?
Lp vsem na Raščo.
A
aaa
ja
kaj pa če tudi mene
;D
objem nazaj
če te ne bo na stari kraj
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Andrejka
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!