in
Anita
lomi ritual
brezmiselne metafizike
za počen groš izbrane
alfakolektivne
pseudo psihologije
nič več od različnih odtenkov driske
za jamske bivole ki pozirajo
za dvonožne prašnoumce

zelo pomembna dela
celo mejijo na kvazi literaturo
ker je v njih monotonost
brez kavsanja
brez mirijade jošk in tičev
in lepljivega slanega semena
ali napetih stegen
ali mlahavih trebuščkov
ali nafrfotanih trepalnic
prostitutk za 30 evrov

podtoni njenih bukel so enobarvni
bolje bi bilo biti brez
biti slikanica z odklenjenimi predsodki
kjer belec postane črnec
ali rdečekožec rumenih oči

ti teksti
se z zabavo tega
ne obremenjujejo
ker je strpnost nek klišejski samostalnik
pojem za babyboom epoko
in ne newage milenijalce

čeprav nas vse
kot lepilo
povezuje ljubezenska mast
t.i. pičkin sok in brizgi kurca
ki skupaj tvorita prvobiten okus
in vonj
kateri sili v nosnice
do te mere
da na brbončicah čutiš žmoht
ali neumite pizde
ali higiensko zanemarjenega tiča
medtem ko se
v ozadju zavesti
sučejo grafike prvega fuka
morda celo posilstva
ki je bilo prvo
v serijah nasilno
nedovoljenih
brutalno bolečih
vstopov in izstopov
dokler ni enosmerno porivanje
postalo del identitete
kateri se mednožje orosi
samo še ob grobih aktih

o tem piše zelo malo
saj je del ljubavnega bola prikazan
le v polovičkah
v romantičnih klimaksih
ki izvabljajo nežno
projektilno bruhanje

koliko teh sanjačev
iz družin in legel kliničnih spalcev
poteši takšna erotična ničla
ki ne požgečka nobene erogene cone
si ob potnih polnočeh
prižiga dišeče sveče
in ob ogabno predvidljivi
ter namigovani pol svetlobi
zdrka kosmate purane
in miri srbečico mufov
z amaterskimi nemškimi porniči
kjer brez gnusa ali predsodkov
ščijejo en drugemu po telesih
in ližejo lulanje kot mineral
da potešijo svojo neobrzdano željo
po frišnem in primitivno prvinskem

o tem ne berejo podnevi
ker to obstaja in je zmožno
obstajati
(postajati?)
samo po mraku

takrat se človek metafizik
pseudo čutnež
ustraši samo dejanske teme
nikoli tiste
ki jo vsak dan tovori v sebi

naprimerjanez