Kako se čudijo

oh kako

za božjo besedo imam uho

Naj se čudijo

pa še kako

njim verjeti je težko

Vedo približno kako izgleda

ne bi brali

nič ni takega kar bi lahko spoznali

Mar ni vsak okusil jagode

da bi znal

povedat’ ak mu dobro de

Nekateri so še pozab’li

za kaj voda

dobra je

Polnijo si pamet

brez duha

ustvarjeni iz materialnega sveta

Slišiš, slišiš, Gospoda trkat.

Zakaj se braniš njegove hrane!?

Da bi prišel, zacelil vse tvoje rane.

Se braniš, ne nočeš spoznat’,

spiš, ne odpreš vrat, spiš,

nekaterih vse do smrti ne prebudiš!

A lahko bi pili, življenja sok,

se prenehali slepit’,

naprotniku zgradili neprehodni zid,

kajti on se skriva po temnih kotih vaše hiše!

Ah, da bi slavili stvarnika goreče

se v njemu ponovno rodili,

polni modrosti in trpljenja sreče.

Bi brat brata ljubil,

mu pomagal,

se ne bi pogubil,

cenil načela,

spoštoval bi dobra dela!

Se sramoval svojih grehov,

v odpuščanju odkril uteho!

Da bi spoznali Gospoda, ki

vse vidi

vse ve

vse zna

vse razume

vse vzame

vse da..

on, ki nas najbolj in najbolje ljubi, ki je vedno tam in nam največje bogatstvo nudi.

Pa ni slep tisti, ki ne vidi z očmi in ni gluh tisti, ki ne sliši z ušesi,

ampak ta, ki ima pred Bogu zaprto srce.

abukala