Buba razpade in vstane metulj,

stopica in pada - mu damo hodulj.

Ščipa, se smeje, nagaja vse bolj,

igre, zabave nikdar ni dovolj.

V šolo ga vleče, med šolske klopi

vse bi izvedel , si znanja želi.

Vitez, princesa al' pa pošast

se v mislih poraja, pozornost gre krast.

Trening na trening - aktiven ves dan,

pade med rjuhe, saj ves je zaspan.

Palčka prerase, postaja robust

rojeva se najstnik, iz njega pa hrust.

Upira se staršem, na živce mu gré

šola in starši in druge mejé.

Pride ljubezen, mu zmeša glavò

sonce že sije in ptički pojò.

Mine ljubezen, ga žalost ima

predaja se rjuham , ga téma obda.

Padajo cveki namesto enic,

vse gre narobe in pa navštric.

Zravna se in vstane, odgrne témò,

enice popravi, odvrne vso zlò.

Piše maturo, ta zrelostni stres,

živčke in škriplje - zdaj gre pa zares.

Študij začenja neskušen naš bruc,

piflal se, javkal, bo m'javkal ko muc.

Diplomo končuje in išče si šiht,

zmrduje, se mršči in kremži geziht.

Najde si delo, kelnarit bo šel

sili ga mati - doma je oplel.

Spózna zdaj punco, se 'njej preseli

samskost adijo, ga cmokat tišči.

Pride družina in cel kup skrbi

paglavci draž'jo - ga glava boli.

Šef ga skoz' gnjavi, mu punca teži,

sili poroko in zakon moli.

Župnik se smeje, naš ženin poti

dèkle s šopkom 'oltarju hiti.

Zgáran v službi vse dneve noči,

deca se joče, nanj ženka kriči.

Sporček za sporčkom in sloga šibi,

zopet vse zgliha, pomir'jo strasti.

Deca odraste, na svoje želi

on si oddahne - doma ne straši.

Tečejo leta, že pokoj lovi

penz'jo dočakat - to zdaj mu diši.

Čuva zdaj vnuke, razvaja, redi

moč ga zapušča in las že sivi.

Pal'co že rabi, prikima glavò

sede na klopco in gleda nebo.

orfej