danes sprašujem
ker je guru v moji glavi zmeden
sedel je nad pinealno žlezo
pokril oko
tisto tretje
brez njega ne vidim sredic
ne slišim utripov
le hrumenje
blatnih rek
žlobudranje z bregov
kjer so posajene roke s kremplji
ko tipam za svetlobo
v kateri si izmijem besedičenja
me prebadajo njihovi lepki odstrižki
zato sprašujem
ali je nevarno
ali je vse le mimohod
črnih jezdecev
prelet nazgulov
v tem mraku
politim s smolo
Zanimivo samospraševanje, boj med svetlobo in temo ter prividi in resničnostjo, da bralca dodobra prežarčijo ... čestitke,
Ana
Ja, Li, že podkurjeno pa nakurjeno :D
objemček zate
Včasih svojemu guruju pokažem sredinec, vedno se nasmehne, živela.***
Pozdravljen mojster Svit
ja, nasmehne se, ker je vseeno, kaj mu kažem :)
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!