KO OTROŠTVO JEMALO JE SLOVO

Čutila sem,

da moja prsa že poglede vabijo.

Sem jih skrivala,

a tudi pustila,

da malo kukala so v svet

in čakala, kaj še bo.

 

Potem so pogledi v dotike se spremenili,

neznano so v meni prebudili.

Sprva lahen val

postopoma spreminjal se v vihar.

 

V skrivnostnem vrtu,

kjer bilo je omamno,

sem ženskosti podajala roko.

V mehke liste maka sem se skrivala,

ko sem gorečnist svojo odkrivala.

Hrepeneče zazirala se v sluteče.

 

Otroštvo moje jemalo je slovo.

nada pecavar

Komentiranje je zaprto!

nada pecavar
Napisal/a: nada pecavar

Pesmi

  • 29. 05. 2018 ob 07:51
  • Prebrano 424 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 91.4
  • Število ocen: 3

Zastavica