NEPOZABNI  TRENUTKI

Vsako jutro je prihajala

na vrt naše domačije

plaho se ozirala

na ravnice, kjer pšenica klije.

Ob blagem vetriču se ji je suknja dvigovala

izpod nje so se zasvetila ji bedra zala

in zopet so poniknila kot sonce za oblakom.

Ta prikriti del telesa

je v meni sprožil čudovito tlako,

goreče je telo molilo,

da ne postane srce mlako.

Zavedala se je teh trenutkov

kot ne nameravani slučaj,

a obenem se je približevala

do mene že za slab lučaj.

Slutil sem in slišal

njen  globoki vzdihljaj,

ko je začutila na sebi

iz mojega pogleda raj.

tomi