Brojim dane,
ostavljaju otiske.
Oluje su snažne,
Kiše učestalo padaju.
Jalove brazde.
Pijani oblaci
donose nemir na zelene pašnjake.
Stada u zavjetrini.
Stijene prkose.
Strmoglave se bujice.
Zemlja kiši
po sivim maglama,
između plavetni
i zelenih pašnjaka.
Sa zelenih livada
padaju ovce,
psi, ljudi.
Pada vrijeme
u nevrijeme.
Pada riječ
u bezriječje.
Gubi se smisao,
u ovom košmaru
olujnih oblaka,
olujnih godina.
Rađaju se oblakoprikaze
odebljale od kiše zemlje.
Ludilo slika u glavi.
Doručak na oblaku
stolnjak, sat i
žedno pseto
uz rub provalije
u koju padaju vremena,
u vremenima padamo mi.
Zatočenici,
vlastite oluje.
Nepoznati,
jahači riječi.
urednica
Poslano:
20. 05. 2018 ob 19:30
Spremenjeno:
20. 05. 2018 ob 19:30
Všeč mi je! Odstranila bi verze, ki zmanjšujejo vrednost povedanemu:
Ako okrenemo sliku,
...
ako ga je uopće bilo,
...
Sve je previše dalijevski. (saj imaš že v naslovu)
Lp, Ana
Lep pozdrav Ana, se strinjam in sem že spremenila...
se kmalu vidiva
Ljubi
Pesem, ki izkoristi sliko kot prostor, iz katerega vzhaja in se igra z besedami (kot z barvami in motivi) - morda tudi ta konec (neznani ustvarjalci besed nasproti Daliju, ki ga vendar vsi poznamo) fokus obrne od slike v resničnost in notranje občutje ... čestitke,
Ana
hvala Ana ... <3
hvala Marko
divno je poznavati te
zagrljaj
Ljubi
Ljubica, ni zakaj : ) Malce je trajalo, da je prevod prišel na vrsto ; )
Objem tudi tebi,
Marko
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Ljubica Ribić
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!