Sedel je v mraku modre sobe
in temne sence so na zidu
željene ustvarjale podobe
znane, mile, zanj prav žive.
Priklonil se je senci njeni; a bi z mano zaplesala?
Prozorno temna je meglica roko nežno mu podala.
Oh, ta njen vonj in bedra mična,
boki gibki kakor breza,
in njen glas; le s tabo dragi.
ovil ga je kakor koprena.
Je zunaj veter v krošnjah bučal
plesu senc,
nemirnih not v duši listje je vršalo
in mladi mesec svetil pot.
Sedel je v mraku modre sobe
in temne sence so na zidu
željene ustvarjale podobe
znane, mile, zanj prav žive.
Všeč mi je ta tvoja pesem, Arabela; živopisne besede ujete v verze ... :-)
S pozdravi,
Sašo
Pozdravljen, Sašo!
Hvala, da si se ustavil ob njej. To je moj drugi poizkus večera. Obstaja tudi Drugi večer :) a oba skupaj ne dosegata Prvi večer, torej bom še poizkušala...
Prvi večer je pesem, ki jo je napisal Arthur Rimbaud. Njemu je ratalo od prve. :)
Pozdrav in lep sobotni dan!
Arabela lepo pozdravljena
Lepa...Kar zanese me v sentimentalnost... .
Lep dan ti želim, Irena
Irena, hvala.
Lep dan tudi zate! <3
Rimbaud je rad pisal s slovarjem. Lepo, da si se zgledovala in ne imitirala ali copypasterizerirala.
S slovarjem, Janez? Nisem vedela, se pa sliši zelo prav.
Zna biti, da bo še kakšen večer nastal... morda celo po slovarju... dokler ne bom zadovoljna.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: arabela
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!