PLAVA SVITANJA

 

 

sastavim katkad samoću i noć

pa neka sećanja krenu

 

doplove tako

na tom talasu

sva moja svitanja plava

i žena

i ona poznata molska sonata

sa blagim prizvukom tuge

 

zajeca neka daleka violina

bude mi žao neotvorenih pisama

sklonim se malo u zavetrinu

 

učini mi se da mi je trunka upala u oko

 

prođe to za čas

 

dugo potom me iznova traže

neke reči neizgovorene

neke misli zaboravljene

neke davne noći

maglovita sećanja

sva moja svitanja plava

i žena

 

i snovi...

Milen Šelmić

Andrejka

Poslano:
15. 05. 2018 ob 08:43

To je pesem, polna drobnih detajlov, v katero bralec verjame, kakor bi se zgodila njemu. Je prehod izkušenj v pesnikovo občutljivo notranjost. 

Na še mnogo tako dobrih, Milen.

Lp Andrejka

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Milen Šelmić
Napisal/a: Milen Šelmić

Pesmi

  • 12. 05. 2018 ob 00:01
  • Prebrano 501 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 240.95
  • Število ocen: 10

Zastavica