Spačen obraz, krvave oči,

kapljica strupa po čelu polzi,

zemlja se trese od silne moči.

Gnojne razjede okoli vezi,

trpinčeno bitje sovražno renči.

Kača se zvija, našpičeno sika,

bije boj z ljubečo ženo,

vedru se njenemu spretno izmika.

Obsojeni mučen je čisto pošteno,

a ženski očitno za to je vseeno.

Bitje le čaka potomstva besnenje,

ki bilo bo bitko,

za boljše življenje.

Dočakalo človeštvo usodo bo bridko,

plameni pogoltnili bodo ihtenje.

Fenrir bo pogoltnil sonce in luno,

zvezde popadale bodo z neba,

človeštvo igralo poslednjo bo struno.

Na vsakem kotičku polno bo zla,

ko zemljo zajela bo muka pekla.

Med božjimi trupli vstal bo nekdo,

Odinov Vidar legenda je pela,

razklal bo Fenrirja kot strela nebo.

Ko volčja zalega ne bo več živela,

na zemlji ostaneta dva preživela.

Ko splezala bosta iz zavetja drevesa,

na svetu zavladal večni bo mir,

konec bo kuge in konec mrčesa.

Začetek bo roda novih manir,

pomnite imeni Lif in Lifrasir.

AmberAnubis