ko kričina odmeva in se odbija
od neusmiljenih sten kozarca
z arogantno marmelado?
Se iščeš kot jaz v neskončni igri vsakdana,
ko sonce razsute žarke pomede na smetišno minulega dne
in bleščice na nebu osvajajo dušo,
da želi, hrepeni v praznino neskončne teme?
Si sam nocoj,
ko skuštrane misli nazdravljajo tišini,
tisti najini,
kot zmagoslavnemu junaku nad upornim utripom srca?
Si sam nocoj?
Skuštrane misli in arogantna marmelada. It is a good morning.
Večeri so navadno tisti, ko nas objame somrak in melanholičnost bližajoče teme... Duša to rabi, celo išče... do tistih ur pred zoro.
Jutro vedno prinese nekaj svežega, novega... izostri oblike in strezni čute.
Jap, bistro povedano. Sploh se rad zbujam s skuštrano marmelado. In šalico kave ob fiksu poezije.
Brez arogance sploh ni slišat tako slabo. ;)
Tvoj način se mi bolj dopade
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: arabela
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!