
Videl sem te pasti
z naročjem polnim sveta.
Skozi tančico tišine
sem te videl pasti
v vesoljno brezno tvoje glave.
Od takrat dalje
so tvoje oči zapuščeni hodniki,
in tvoje telo - blag odsev
na kalni gladini boga.
Dojemam kot močno pesem, vsaj name je naredila takšen vtis.
lp, P.
Kako lepo - vesolje in vesoljna brezna so v nas, toda ko se potopimo vase (in morda šele takrat resnično zaživimo), za zunanji svet umremo in smo le še opustošene božje stvaritve. Na razkošne hodnike pesmi, Sara
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: Anubis
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!