Videl sem te pasti
z naročjem polnim sveta.
Skozi tančico tišine
sem te videl pasti
v vesoljno brezno tvoje glave.
Od takrat dalje
so tvoje oči zapuščeni hodniki,
in tvoje telo - blag odsev
na kalni gladini boga.
Dojemam kot močno pesem, vsaj name je naredila takšen vtis.
lp, P.
Kako lepo - vesolje in vesoljna brezna so v nas, toda ko se potopimo vase (in morda šele takrat resnično zaživimo), za zunanji svet umremo in smo le še opustošene božje stvaritve. Na razkošne hodnike pesmi, Sara
Tako je, najlepša hvala :)
Lp
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Anubis
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!