Hitri veter
za vratom kliče rožo
divjega srca
________________
Stara sem kot zemlja
a vsaki novi veter je mlad
mlad kakor misel
ki je nikoli ni preveč
če je lepa, dobra
grem v vetru
čutim utrip srca
kliče kot mladost
in odgovarjam kot večnost
ne zavračam utripa
ne rečem dovolj je
starost ima zadosti žvižgov
sploh takšnih za vratom
ko telo zajame adrenalin
in naenkrat postane živa reka
kakor lava
pregazi vse kar je viška
ostane samo in golo
lačno in zajemajoče
kot suha prastara tla
ki jih suši ognjena moč
ki komajda diha
zaradi premalo kisika
in prevelike želje
po oblinah zemlje
tolče in grabi
in spotoma daje
kar čas ni še pobral
in puščam k sebi
mladost ki nori
kakor nori moje telo
in se privija k ognju
ki prazaprav ni več nevaren
ne bojim se ga
le novega spomina
brez drugih
le sama
midva
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!