Žvižgajoč

Hitri veter

za vratom kliče rožo

divjega srca

________________

Stara sem kot zemlja

a vsaki novi veter je mlad

mlad kakor misel

ki je nikoli ni preveč

če je lepa, dobra

grem v vetru

čutim utrip srca

kliče kot mladost

in odgovarjam kot večnost

ne zavračam utripa

ne rečem dovolj je

starost ima zadosti žvižgov

sploh takšnih za vratom

ko telo zajame adrenalin

in naenkrat postane živa reka

kakor lava

pregazi vse kar je viška

ostane samo in golo

lačno in zajemajoče

kot suha prastara tla

ki jih suši ognjena moč

ki komajda diha

zaradi premalo kisika

in prevelike želje

po oblinah zemlje

tolče in grabi

in spotoma daje

kar čas ni še pobral

in puščam k sebi

mladost ki nori

kakor nori moje telo

in se privija k ognju

ki prazaprav ni več nevaren

ne bojim se ga

le novega spomina

brez drugih

le sama

midva

IŽ-lev

Komentiranje je zaprto!

IŽ-lev
Napisal/a: IŽ-lev

Pesmi

  • 28. 04. 2018 ob 04:42
  • Prebrano 420 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 144.55
  • Število ocen: 10

Zastavica