Stvari se zataknejo,
ko so robovi ostri,
malo že scefrani,
na njih so ostanki bližnjic,
ki so nasedle na obljube
o hitrejšem srečanju,
zato velike oči
usahnejo
in obvisijo
na tipalkah,
ki iščejo
mehko oporo,
da se slika obrne
in noge spet
začutijo mesto,
kjer jih je spodneslo,
tokrat gredo naokoli,
dokler spet ne pozabijo
na brazgotine,
robovi privlačijo,
ker se zdi cilj tako blizu,
zato koraki ne puščajo stopinj.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: salke
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!