...

 

XIII

 

Izbran naprej v svinčene brloge

popije strup naivni Federigo,

ki nje poslušal sladkostno je sigo

volkulje jok, izkrivljene zaloge,

dobrike mile darujoč omami

hinavsko smrt; umor, ponos gnilobi,

ki s šampanjcem veseli v zlobi

sovraštvu se; hinavcema difami

za greh peklá in kršenje postave

za zločin, ki prekmalu bo presojen

pred Božjimi očmi; in brž zabave

tuzemske več ne bo - le kes usojen.

Giovanna? Zve. Umre-dovolj lepote

ah’ enkrat bralcu je dovolj slepote.

orfej

Komentiranje je zaprto!

orfej
Napisal/a: orfej

Pesmi

  • 20. 04. 2018 ob 20:09
  • Prebrano 183 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 120.16
  • Število ocen: 6

Zastavica