Ja, Miha, super si izpostavil: res je zelo malo dijakov, ki bi se lotevali poezije bolj po 'avantgardno'. Do mene takšne pesmi sploh niso prispele. Ne sledim pa, ali avtorji zgolj ne upajo stopiti v javnost z njimi ali jih nemara sploh ni.

Uf, kaj spremeniti ... težko je reči, distance je vendarle še premalo, vsaj meni se zdi, da se (moj) svet še vedno preveč vrti okrog Oceanov, da bi jih lahko bral z nekaj več 'hladne preciznosti', pa najsi bo z vidika izbora poezije ali uredniškega dela.

Pri zbornikih se mi zdi pomemben stik z avtorji in vzeti si čas spoznati poezijo, ki jo objavljaš, ter z avtorji delati na njej. Zbornik je vendarle moral iziti v enem letu in bilo je dosti časovne stiske in pritiskov, tudi niso bili vsi avtorji enako pripravljeni opraviti nekatere popravke v svojih pesmih, ki bi bili morda potrebni ... Na neki točki sem pač moral popustiti, že zato, ker je zbirka morala čim prej iziti, jaz pa sem se pripravljal na maturo in sem gimnazijo počasi zapuščal.

Torej, 

če se naslonimo na primer Oceanov, glede ponovitev ne morem prav veliko storiti, saj so bile nekatere moje pesmi zgolj zajete od zunanjih oseb.

Glede spreminjanja, vsaj v smislu pesmi, ne bi spreminjal ničesar. Tudi meni, kot veliki večini drugih, se dogaja, da se mi zdijo moje pesmi iz zgodnjega obdobja preprosto bedne. Tudi nad tu objavljenimi v tem forumu nisem preveč navdušen. Vendar se z leti razvijamo in oblikujemo način razmišljanja. Važno je namreč to, da se ti je pesem zdela dobra v momentu nastanka. Zato je treba dela objaviti čimprej po nastanku, sicer se ti zagnusijo (Kafka kliče). Umetnik mora za vsa svoja izdana dela sprejeti odgovornost, ni pa mu jih treba zagovarjati.

Tudi vaju bi izzvala (vendar sta že izkušena!): kaj bi svetovala mladim avtorjem, ki začenjajo pisati ali pišejo in ne vedo, kako in kaj in kam s svojimi pesmimi?

Ali drugače: kaj je odločilno vplivalo na vajin vstop v pesniški svet?

Miha, se strinjam s tabo, ko praviš, da je pisanje poezije nekaj duhovnega in da je pisati za drugega (namesto za sebe, iz sebe, skozi sebe) aktivizem. In posledično tudi, kar si rekel, torej da je pomembno, kako občutiš pesem v času njenega nastanka - pisanje poezije, če že ima cilj, naj bo to pesnikova notranja transformacija; spoznati sebe skozi filtriranje svojih mislih in občutij iz 'duhovnega' sveta v fizični svet. Pesnik je en velik manifestator, tako rekoč!

Ta transformacija se zgodi najbolj intenzivno v trenutku zapisovanja ter prvih nekaj popravkih; potem več ne toliko. Če ti je pesem všeč tudi pozneje, z distanco, pa še toliko bolje. A tisto, se mi zdi, služi bolj za samozavest, morda za obujanje spominov ...

Luka, nisem te še vprašala: si v Oceanih prisoten tudi kot avtor ali si se povsem posvetil uredniškemu delu?

Tu bi imel eno preprosto pravilo: Samo piši.

Žal je dejansko tako, da se slog praviloma izbrusi s kilometrino, tako da načeloma, ob dobrih idejah, več ko je pesmi, boljše so (v zgodnjem, začetnem obdobju seveda). Predvsem pa se ne oziraj na družbo. Kot privrženec neoavantgardnih oblik lahko potrdim, da ima velika večina o taki poeziji mnenje, da je preprosto neumna. No, sam sem jo zato pisal še toliko raje, vendar pa kakšno nežnejšo dušo to lahko odvrne od pisanja, kar je seveda popolnoma brez potrebe. Motivacija, volja, navdih in pogum. 

Luka, tebe je pa predvsem lepo videt, kako zelo si posvojil in se navezal na Oceane. :)

Ana,

moj nasvet bi bil, kot prej rečeno, poiskati si mentorja v kolektivu učiteljev, profesorjev. Ali pa najti skupnost dveh, treh, štirih ... pesnikov svoje generacije, lahko iz razreda, lahko s šole, in skupaj (občasno) zavestno usmerjati pozornost, tok pogovora na poezijo, ki jo pišete, berete. Če posameznik ne vidi nobene od teh možnosti, so portali kot je pesem.si izvrstni za prebiti led, enako bi rekel za Mlade rime, kar se tičega javnega nastopanja, branja poezije - in tudi poslušanja.

Predvsem se mi zdi pomembno veliko brati, ne le pisati. Ne bi si upal podati fiksnega razmerja med enim in drugim, a menim, da je v začetnih fazah pisanje bolj vaja v slogu, zato potrebuješ nekaj sidrišč - najbolje kar v poeziji drugih.

Mene osebno je najbolj zaznamovalo ravno navedeno, torej objava svojih prvih pesmi (kadar!) na pesem.si - in odziv nanje, ki je bil tedaj precejšen, mi je s svojo spodbudo in dobronamerno kritiko, pomočjo zelo pomagal, da sem se kot pesnik razvijal in ne zakrnel (kar se hitro zgodi, ko človek konča srednjo šolo - veliko jih tedaj opusti pisanje). 

In pa Mlade rime, seveda! Moja najgloblja srečanja s poezijo so se dogodila tam. Morda atmosfera deluje malce temačna, lokacija obskurna ... a meni to prija. Tam sem tudi začutil, da poezija včasih zaživi bolj (in se usede globlje), če se jo bere naglas. To me še danes zelo fascinira. 

Super, Miha, mislim, da je to lahko pravzaprav vseživljenjski recept (kot doživljamo to, da moramo pisati;).

Še podvprašanje za oba: kaj pa bi priporočal v branje (kakih tvojih pet knjig / avtorjev, ki so ti premaknili obzorja)?

Ana, oboje. Tudi mojih pesmi je nekaj notri, a bolj zato, da sem zapolnil nekaj prostora znotraj posameznih razdelkov, kot ker bi jih smatral za bistvene in/ali potrebne.  ;)

Miha, hvala! Resnično jih imam rad, naše Oceane  :)

Preden se poslovimo, da ne pozabim:

Ali se Oceani še pretakajo?

Kako priti do njih, če bi jih radi v celoti prebrali?

Se jih da še kje dobiti?

V spektru poezije sta to gotovo Poker Tomaža Šalamuna in Človek z bombami Antona Podbevška (resnično podcenjena pesniška zbirka!). Sicer pa še vsemogočni Konsi Srečka Kosovela in Zagoričnikov Opus 0 - zbirka s samimi praznimi stranmi, ki načenja vprašanje eksistence poezije. 

V spektru dramatike sta to absurdna dramatika Ionesco in Beckett s paradnima Plešasto pevko in Čakajoč Godota, Smoletova Antigona in Grumov Dogodek v mestu Gogi, v prozi pa Haruki Murakami, Stanislav Lem in nekateri obskurni, vendar po krivici spregledani slovenski pisatelji znanstvene fantastike, kot je recimo Edo Rodošek.

Pa seveda bi se še marsikaj našlo.

Ana, rad bi si izposodil vprašanje, ki si ga zastavila Mihi, če dovoliš, in izpostavil prvih nekaj avtorjev, ki sem jih bral in so me zaznamovali.

In če jih navedem kar po konkretnih zbirkah, so to:  Kašmir Aleša Štegra, Minima impossibilia Miklavža Komelja, Audrey Hepburn, slišiš metlo budističnega učenca Milana Dekleve ter Nočne živali Mitje Draba.

Oceane pa se še vedno da dobiti, saj imam pri sebi kar nekaj kompletov na zalogi in jih z veseljem podarim komur koli, ki jih želi prebrati in imeti doma. Samo pošljite mi zasebno sporočilo, pa se domenimo!  :)

Luka, hvala - a veš, sem vmes popravila podvprašanje (da velja za oba;).

Torej; za Oceane pišemo kar tebi na ZS. Jaz bi jih vsekakor rada;)

Za zdaj se bomo za čez noč zasidrali in sanjali o Oceanih. Najlepša hvala našim trem gostom, mag. Andreju Bartolu, Luki Benedičiču in Mihi Severju za sodelovanje in zelo zanimiv pogovor. Hvala vsem za obisk in sledenje.

Ker se velikokrat zgodi, da kdo od bralcev prebere pogovor z zamikom, se bomo še vrnili sem, da še kaj pripišemo. Morda so naši gostje s svojimi odgovori sprožili številna nova vprašanja - dobrodošli vsi, ki želite še kaj dodati, zapisati, izpostaviti, vprašati. Se beremo!

Na še veliko samotnega in skupinskega ustvarjanja in lahko noč,

Ana

Aha! Torej naj tudi zame velja izbor petih knjig? ;)

Potem takem dodam še zbirko Tatar Jerneja Županiča.

Najlepša hvala tudi z moje strani gospe moderatorki in urednici, primarno pa Luku, ki me je še enkrat več potegnil nazaj v tuzemsko delovanje na področju poezije.

Hvala, Ana, za povabilo k organizaciji tega dogodka; jaz sem se imel super, verjamem, da tudi preostali, kolikor nas je bilo. Če kdo bere z zamikom, pa je seveda dobrodošel, da še kaj pokomentira/vpraša - jaz sem na pesem.si itak redni član, tako da rad odpišem.  :)

Hvala tudi Mihi in Andreju, da sta se odzvala na pobudo in zastopala barve Oceanov.

In ja, seveda, pišite na zs! Šola mi je namenila cel komplet Oceanov samo za vas - ni vrag, da se jih ne razgrabi!  ;)

Mladi pesnik, (in vsi :)

čestitke za izid almanaha Oceani.In seveda tudi za nagrado. Ob predanosti vašega profesorja in mentorja g. Bartola in vašemu mladostnemu navdihu se vam dogajajo lepe stvari, bogata izkusnja pa se mi zdi lepo darilo za na pot v svet, ki je še ves  pred vami :)

Sreeeecno vam in vasi mladi poeziji!

Majda