XI
"Cinizmu klonil boš teptan otročje,"
o′pozarja blago in svari ženica
ihtav′ga plem′ča, ki godeč krivica
devílu Kócita zašel v naročje.
Vihar je let pobelil las in lica
osušil kožo in pobral kreposti,
a Fiorella, um še vedno ptica
svobodna, urna je in vzor modrosti.
A kaj ko Alessandro- sin- boleha
in gine v zavisti do šušmarja,
ki drznil uš je, glista si posmeha
njegá, patric′ja in znanilca sloge
noseč sramoto mu, skrbi zaloge
trpeč sladkosti ničevosti vloge.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: orfej
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!