X

Nesreče upanju miréč uboge

dajati dnevom srčni Federigo

princesi srečo in jemat tegobe

z njenih pleči seb′ v lastno brigo.

Že mož rovari in sumničav gleda,

kad ženkica večer sijoča zginja,

de vid′la je moža z drugo, klinja

mrhó Fioni šepeta soseda.

Oblak je težek črn, nebo se vdira;

pogledov tisočih ledeno bliska

Fione Federigu sveta ina,

izdaje stud in gnev, prezir v očje,

prisega pa, ki mračno srce stiska:

"Cinizmu klonil boš teptan otročje!"

orfej