moji komolci so mehki
zato stojim zadaj
negujem jih z lastnim jezikom
postrugam roževino
in te dregnem v rame
ker imaš dlani dvignjene
od vsega
za vsem
je dovolj prostora
za smeh
skok v tišino
med ščemeče misli
pravijo
da sva osamljena
Ni kaj, vedno me vzveseliš z lepo pesmijo, Irena! :-)
Naj ti bo prijeten nedeljski večer,
Sašo
Hvala, dragi Sašo, lep začetek novega tedna in vse naprej... :)
lp
Irena
Irena dobro jutro
V množici osamljenih je osamljenost res velika.
Čeprav čudno...ampak je res.
Lepo ti gre, lepa pesem.
Lep dan ti želim, Irena
ne moremo biti vsi vse...ne pomaga niti fikcija...
različno verujoči smo
Poslano:
17. 04. 2018 ob 00:11
Spremenjeno:
17. 04. 2018 ob 12:23
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!