jo vdihnem
zajamem
slečem
očistim
izdahnem
umijem
odenem
nališpam
poležem
pobožam
objamem
poljubim
pomaham
izsanjam
pozabim ...
a morda se vrne ...
v pomladna brstenja
v vzdihe poletne
v listja šeleste
v mrazine snežin
v zaskorjene sence
v somračne samote
v serafine šepete
v šušljanja globin ...
da ...
jo vdihnem
zajamem
slečem
očistim
izdahnem
sestavim
odenem
nališpam
utelesim
poležem
ovijem
pobožam
poljubim
zapredem ...
v tebe
v sebe
v sanje
v dušo
v temo
v onkraj
v eon
vkalim ...
Hvala vama, Vesna in Katica! Me zelo veseli. :-) :-)
Lepo pozdravljeni,
Sašo
Še dobro, da te ni pustila na cedilu, ko si se ji tako zelo posvetil, z vseh koncev in krajev, z vseh strani neba, v vsej globini, globočini, razsežnosti in še bi se lahko našlo še čemu:)). O, ti misel, kako te je poujčkal, še dobro, da se ni prevzela in ga, kot sem zapisala, pustila na cedilu. Sicer pa, bi se to tudi dalo dodati, ker si jo resnično precedil skozi največje luknje v cedilu do najmanjše možne, ja ožel do obisti:))). Ja, saj saj, misel ni kar tako za zanemarit:)).
lp, ajda
Da, da, Ajda, nekakšna rekapitulacija misli, občutij in dejanj ... Kot majčkena inventura stanja, ki se nahaja v temnem pragozdu talamusa ... :-)
Lepih pomladnih dni ti želim,
Sašo
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Sašo Zorc
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!