VI
M ostove trdne prek močvar nesreče
že zdavnaj, tepec, zgradil bi; od trona
zbežal k' ptiček prost skrbi pereče
vlad'vine pekla, krutega Demona.
Nič več zabav, svat'vanj, pohot pijanih!
Raj' čas sveta bi stavil učenòsti -
prevzel resnic in znanja bi zadòstií
v mislih modrih mislecev izbranih.
Al' kod ti misli švigajoč bežijo,
de cele dneve zdihvajoč sanjariš
stremeč v daljnost, bližnjo utopijo? -
z'rad nje , cvetlice, se v ognjam cmariš
želenja stakniti oči Ojdípu
nedolžne v iz dolga v oblast utripu.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: orfej
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!