
Hodim po travnikih in mimo gozdov,
ki objemajo zelene otoke
in njive
ter majhne potoke.
V gozdu opazim čistino
včeraj je še ni bilo
danes pa tam zeva praznina
ostanki minulega življenja.
Včeraj so v gozdu ukradli drevo
iztrgali so ga iz lepote njegove družine
ne bo več poslušal šelestenja listja
ne čutil prhut peres na svojem lubju.
Včeraj so iz gozda
iztrgali nedolžno dušo.
S surovim železom so zarezali v srce tega starega bitja
ukradli so zrak za dva človeka
in vse to samo za denar
zaradi pohlepa.
Ko se bomo na koncu zadušili
od milijonov duš, ki ne bodo poznali drevesa
bo jokala tudi naša duša,
ker tudi ona ne bo več slišala vetra šelesteti
v listju dreves.
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: Tomaž Jevšenak
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!