Polegla trava,
tihe su povrede u noċi
dok se hladi kamen,
hladi sunce, hlade nežni prsti.
Dodiri se ne vide,
čuju se srca,
dva borca,
dva lica u ogledalu jezera
od proleċa,
od mirisne trave,
od ptica zaraslih u perje
što nam leti u oči.
Polegla trava,
tihe scene naših srca
kucaju u nekom zelenilu od brega do brega.
Kucaju hladnom kamenu,
pod hladnim suncem,
dok pogledi se mute od perja zamišljenih ptica,
koje, uglavnom, odlaze.
Kako lepa, Tatjana!
Lep dan,
Majda
Veliko hvala, Majda!
Lep pozdrav, Tatjana.
Gledati se v ogledalu in sam zrcaliti svet - še posebej dober se mi zdi zaključek pesmi, čestitke,
Ana
Čestitam Tatjana, pesma je vrhunska!!
Lp, Milen
Ana, veliko hvala za podčrtanku i na komentaru!
Lep pozdrav, Tatjana.
Hvala, Milene!
Lep pozdrav, Tatjana.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Tatjana M.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!