Ne vem, si bil ti, ki je šel z mano

prvič tako daleč iz mesta,

ali je bila ona druga s tvojim prijateljem,

je bila ona tista, ki ti je nastavila hrbet,

da si brisal njen pot in hladil njeno vročico.

Spominjam se, da sem se oklenila moških rok,

ki so se iz morskih pen stegovale preko zaliva.

Nisem vedela, naj bi se zanesla na čvrsta ramena

ali bi kakor lepa Vida čakala na nov prihod.

Svetloba je bila medla, bežali so pristani,

galebi so potonili med čermi,

ko je nenadoma pred menoj stopila tuja ženska,

slepa potnica iz čezoceanskega parnika, dvojnica.

Nad nabrežje se je spustila koprena gostih alg

in se navlekla med stopala,

ona pa je zamišljeno vlekla niti iz mulja.

Andrejka