Dvignem senco

bližje jo prisedem

nasproti okna

da se osvetli

počakam uro

da prehiti temo

tišina je črna

kakor luknja

raziskovalca

z lučjo

na sredi čela

tiktakam z uro

vse potrebno premikam

bližje k senci

da naredim tisto

nekaj zamahov

jutranjega rituala

ko se osvetlijo ekrani

se počasi prebujam

in dvignem glavo

kot sončnica sredico

naproti jutru

ki skozi okno pozdravlja

pogledam na uro

pripravim plezalne čevlje

da se dvignem

proti soncu

dan bo pomemben

kot vedno

ker bo

kar vsakič pozdravim

z nasmehom

in besedo

tudi danes

IŽ-lev